[ Pobierz całość w formacie PDF ]

ob0 el nemir, temno in bolestno ji je leglo na misli, zajeala je.
Kakor v sanjah je sli0 ala materin jok&
Ob0 el jo je nemir, ker se ji je zazdelo, kakor da bi bili kre-
nili vozovi na napano pot  dol proti dolini, kjer je no in
trpljenje& Ustnice so se gibale, vzkriknila je, ali glasu ni bilo.
Tedaj se je ozrla Lojzka:  Glej, treba je skozi dolino& kako bi
drugae gor? Da, po dolgih ulicah, skozi pra0 no mesto& Vo-
zovi drdrajo po kamenitih tleh  zbogom, pra0 no mesto,
zbogom, gospa grofica!& Prijetno so se zibali vozovi in so jo
uspavali&
Vesela procesija se je vila iz doline, kjer je no in trpljenje.
Bii so pokali, rezgetali so konji in kopita so bla po kameni-
ti cesti. Na vozovih so peli mladi glasovi, zmerom nije se je
pogrezala dolina, tam gori pa so e goreli hribi, sonce je pri-
hajalo procesiji naproti, e so se lesketali mu lasj, iz zlatih
arkov spleteni& Pozdravljen, Kristus, enin, ti vdano ljublje-
ni, tako teko priakovani!& Pozdravljen!&
105
HIA MARIJE POMONICE
BESeDA
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-059-6
106 [ Pobierz całość w formacie PDF ]

  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • moje-waterloo.xlx.pl

    •